Sindrom karpalnega kanala

Kaj je sindrom karpalnega kanala?

Sindrom karpalnega kanala je pogosta nevropatija, ki nastane zaradi pritiska na mediani živec, ki prehaja skozi karpalni kanal v zapestju. Ta kanal je ozka struktura, ki jo tvorijo kosti zapestja in močnina, znana kot karpalni ligament, ki pokriva dlan. Medianus živce in kite, ki nadzorujejo gibanje prstov, so zaščitene pred poškodbami v tem kanalu. Kadar pride do vnetja ali zadebelitve tkiva okoli teh struktur, lahko to povzroči pritisk na mediani živec, kar vodi do različnih simptomov.

Naročite se na termin za pregled pri specialistu za ZAPESTJE.

Sindrom karpalnega kanala je pogost pri ljudeh, ki izvajajo ponavljajoče se gibe z zapestjem, kar vključuje tiste, ki delajo z računalnikom, opravljajo ročne obrti ali se ukvarjajo s športi, ki zahtevajo močne gibe zapestja. Simptomi se običajno začnejo z mravljinčenjem, ščemenjem in bolečino v zapestju, ki se lahko širi v dlan in prste, zlasti v palec, kazalec in srednji prst. Mnogi bolniki poročajo, da so simptomi najslabši ponoči ali po daljšem obdobju brez gibanja. Pravočasna diagnoza in zdravljenje sta ključnega pomena, saj lahko neobravnavan sindrom povzroči trajno poškodbo medianega živca in zmanjšanje funkcionalnosti roke.

Sindrom karpalnega kanala povzroča mravljinčenje in bolečine v predelu dlani in prstov.

Sindrom karpalnega kanala – simptomi

Simptomi sindroma karpalnega kanala se običajno začnejo postopoma in se lahko sčasoma poslabšajo. Najpogosteje se pojavijo občutki mravljinčenja, ščemenja ali bolečine v zapestju, ki se širijo v dlan in prste, zlasti v palec, kazalec in srednji prst. Bolniki pogosto opazijo, da se simptomi pojavijo med nočjo ali po daljšem delu, ko so roke v enem položaju.

Poleg bolečin in mravljinčenja se lahko pojavijo tudi drugi znaki, ki vplivajo na vsakodnevno funkcionalnost. Simptomi lahko vključujejo:

Slabša moč v prstih
Težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog, kot so držanje predmetov
Občutek, da so prsti “zatrti” ali “otrpli”
Povečana občutljivost na dotik v prizadetih prstih
Bolečina, ki se lahko širi v zapestje ali podlaket

Pravočasna prepoznava teh simptomov je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje sindroma.

Kako poteka postavljanje diagnoze sindroma karpalnega kanala?

Postavljanje diagnoze sindroma karpalnega kanala je večstopenjski proces, ki običajno vključuje podrobno anamnezo, fizični pregled in diagnostične teste. Na začetku se zdravnik osredotoči na zbrano anamnezo, kjer pacient opisuje svoje simptome, vključno z naravo, pogostostjo in trajanje težav, ter morebitne dejavnosti, ki bi lahko prispevale k težavam, kot so ponavljajoči se gibi zapestja ali dolgotrajno delo na računalniku.

Nato zdravnik izvede fizični pregled, ki vključuje oceno gibljivosti zapestja, moči v prstih ter občutljivosti na dotik. Zdravnik lahko izvede tudi posebne teste, kot sta Tinelov znak in Phalenov test. Tinelov znak vključuje rahlo tapkanje po medianem živcu na zapestju, kar lahko povzroči mravljinčenje v prstih, medtem ko Phalenov test vključuje upogib zapestja in opazovanje, ali se simptomi poslabšajo.

EMG preiskava okončin Maribor — EMG preiskava za diagnosticiranje sindroma karpalnega kanala.

V nekaterih primerih so potrebni dodatni diagnostični testi, kot so ultrazvok ali elektromiografija (EMG), ki omogočajo natančnejšo oceno stanja medianega živca in stopnje poškodbe. Na podlagi zbranih informacij in rezultatov testov zdravnik postavi končno diagnozo in predlaga ustrezne možnosti zdravljenja.

Zdravljenje sindroma karpalnega kanala

Konzervativno zdravljenje sindroma karpalnega kanala je pogosto prvi korak v obravnavi te nevropatije, zlasti v zgodnjih fazah bolezni. Glavni cilj je zmanjšati pritisk na mediani živec in ublažiti simptome. Med najpogostejšimi pristopi je uporaba opornic za zapestje, ki stabilizirajo zapestje in preprečujejo prekomerne gibe, zlasti ponoči, ko se simptomi pogosto poslabšajo. Poleg tega so protivnetna zdravila, kot so ibuprofen ali naproksen, lahko koristna pri lajšanju bolečine in zmanjšanju vnetja.

Fizioterapija, ki vključuje vaje za krepitev in raztezanje zapestja ter prstov, prav tako igra pomembno vlogo. V nekaterih primerih zdravniki priporočajo injekcije kortikosteroidov v zapestje (blokade), da bi hitro zmanjšali vnetje in pritisek na mediani živec. Ti konzervativni pristopi so običajno učinkoviti in omogočajo bolnikom, da se vrnejo k normalnim dejavnostim, preden se premaknejo na morebitne kirurške rešitve, če simptomi vztrajajo.

Operacija sindroma karpalnega kanala

Operacija karpalnega kanala se običajno priporoča, ko konzervativni pristopi, kot so opornice, fizioterapija in zdravila, ne prinesejo olajšanja simptomov. Postopek, znan kot dekompresija karpalnega kanala, vključuje sproščanje karpalnega ligamenta, ki pritiska na mediani živec. Ta operacija se navadno izvede z minimalno invazivno odprto metodo ki uporablja manjše zareze in omogoča krajši čas okrevanja.

Med postopkom zdravnik odstrani zadebeljeno tkivo, kar sprosti pritisk na mediani živec in obnovi normalno funkcijo zapestja. Pacienti običajno poročajo o hitrem zmanjšanju simptomov, kot so bolečina in mravljinčenje, že po nekaj dneh. Po operaciji je rehabilitacija ključna, saj vključuje fizioterapijo za obnovitev moči in gibljivosti zapestja. Kirurško zdravljenje pogosto vodi do dolgoročnih izboljšav in povratka k normalnim vsakodnevnim aktivnostim brez bolečin.