To je ena najpomembnejših stvari pri obravnavi artroze rame.
Zdravimo pacienta in njegove težave – ne rentgenske ali MR slike.
Pri nekaterih pacientih so na slikanju vidne precej izrazite degenerativne spremembe, vendar imajo relativno malo težav. Pri drugih lahko že manj izrazite spremembe pomembno vplivajo na funkcijo rame.
Pred odločitvijo o zdravljenju zato ocenimo:
- kje in kdaj rama boli,
- koliko je gibljivost omejena,
- katere aktivnosti pacient še zmore,
- moč mišic,
- stanje rotatorne manšete,
- stabilnost ramenskega sklepa,
- stopnjo in vzorec obrabe,
- anatomijo glenoida,
- predhodne poškodbe ali operacije,
- starost, aktivnosti in pričakovanja pacienta.
Sama diagnoza »artroza rame« na izvidu MR ali RTG zato še ne določa načina zdravljenja.
Artroza rame lahko nastane iz različnih razlogov.
Primarna artroza rame
Pri primarni artrozi ni enega jasnega vzroka. Hrustanec se postopoma obrablja, pri čemer imajo vlogo starost, genetika, anatomija sklepa in dolgotrajne obremenitve.
Artroza po poškodbi
Do sekundarne oziroma posttravmatske artroze lahko pride po:
- zlomu nadlahtnice,
- poškodbi glenoida,
- poškodbi hrustanca,
- težjih poškodbah ramenskega sklepa.
Artroza po ponavljajočih se izpahih
Ponavljajoči se izpahi lahko poškodujejo hrustanec in spremenijo biomehaniko sklepa. Z leti se lahko razvije artroza po nestabilnosti rame.
[Več o: Izpah in nestabilnost rame]
Artropatija zaradi okvare rotatorne manšete
Pri veliki in dolgotrajni nepopravljivi rupturi rotatorne manšete se lahko spremeni položaj glavice nadlahtnice in celotna biomehanika ramenskega sklepa.
Takšno stanje imenujemo cuff tear arthropathy oziroma artropatija ob okvari rotatorne manšete.
Ta razlika je zelo pomembna tudi pri izbiri vrste ramenske proteze.
Avaskularna nekroza
Če pride do motnje prekrvitve glavice nadlahtnice, lahko del kosti propade in postopoma pride tudi do sekundarne obrabe sklepa.
Na izvidih MR rame je pogosto zapisana tudi artroza akromioklavikularnega oziroma AC sklepa.
To ni isto kot artroza glavnega glenohumeralnega sklepa.
AC sklep leži na vrhu rame med ključnico in akromionom. Degenerativne spremembe tega sklepa so zelo pogoste in so lahko tudi povsem brez simptomov.
Zato zapis:
»artroza AC sklepa«
na MR-posnetku sam po sebi še ne pomeni, da je prav AC sklep vzrok bolečine.
S kliničnim pregledom lahko precej natančno ocenimo, ali bolečina dejansko izvira iz AC sklepa ali iz druge strukture rame.
Diagnoza praviloma temelji na kombinaciji pogovora, kliničnega pregleda in ustreznega slikanja.
Klinični pregled
Specialist oceni:
- aktivno in pasivno gibljivost,
- moč rotatorne manšete,
- boleče gibe,
- stabilnost,
- funkcijo lopatice,
- morebitne znake druge patologije rame.
Rentgensko slikanje – RTG
RTG je ena najpomembnejših preiskav pri sumu na artrozo rame.
Na posnetkih lahko ocenimo:
- sklepno špranjo,
- osteofite,
- deformacijo glavice nadlahtnice,
- položaj glavice,
- spremembe glenoida.
Magnetna resonanca – MR
MR je posebej koristna, kadar želimo oceniti še:
- rotatorno manšeto,
- mišice,
- labrum,
- hrustanec,
- biceps,
- druga mehka tkiva.
MR ni vedno nujna za postavitev diagnoze artroze.
Računalniška tomografija – CT
Pri napredovali artrozi in predvsem pri načrtovanju ramenske proteze je CT zelo uporaben za natančno tridimenzionalno oceno glenoida, njegove obrabe in položaja sklepnih površin.
Zdravljenje je individualno in stopenjsko.
Cilj ni zdraviti samo rentgenske slike, temveč predvsem:
zmanjšati bolečino → ohraniti ali izboljšati gibljivost → izboljšati funkcijo → omogočiti čim bolj aktivno življenje
Odločitev za ramensko protezo ni odvisna samo od tega, kako izrazita je obraba na rentgenskem ali MR-posnetku.
O operaciji razmišljamo predvsem takrat, ko bolečina in izguba funkcije pomembno vplivata na vsakodnevno življenje, konzervativno zdravljenje pa ne omogoča več zadovoljivega obvladovanja težav.
Pri nekaterih pacientih je lahko artroza na slikanju zelo izrazita, vendar imajo še vedno sprejemljivo funkcijo in relativno malo bolečin. V takem primeru operacija ni nujno potrebna. Nasprotno pa lahko pri pacientu z izrazito bolečino, nočnimi težavami in pomembno omejitvijo funkcije ramenska proteza bistveno izboljša kakovost življenja.
Pravi čas za operacijo zato določimo skupaj s pacientom na podlagi kliničnih težav, funkcije rame, slikovne diagnostike in pričakovanj glede nadaljnjih aktivnosti.
Obstaja več vrst ramenskih protez. Dve najpomembnejši sta anatomska totalna ramenska proteza in reverzna ramenska proteza.
Izbira med njima je ena ključnih odločitev pri načrtovanju operacije.
Anatomska ramenska proteza
Pri anatomski protezi poskušamo čim bolj ohraniti normalno anatomijo rame.
Glavico nadlahtnice nadomesti umetna glavica, sklepno ponvico pa glenoidna komponenta.
Za dobro delovanje anatomske proteze je praviloma zelo pomembna funkcionalna rotatorna manšeta.
Pogosto je primerna pri primarni artrozi, kadar je rotatorna manšeta ohranjena in anatomija sklepa omogoča takšno rekonstrukcijo.
Reverzna ramenska proteza
Pri reverzni protezi je geometrija sklepa obrnjena.
Na strani glenoida je nameščena kroglasta komponenta, na strani nadlahtnice pa konkavna komponenta.
S tem spremenimo biomehaniko rame in omogočimo, da večji del funkcije prevzame deltoidna mišica.
Reverzna proteza je posebej pomembna pri:
- večjih nepopravljivih okvarah rotatorne manšete,
- cuff tear artropatiji,
- določenih kompleksnih deformacijah,
- nekaterih revizijskih operacijah,
- drugih stanjih, pri katerih anatomska proteza ne bi mogla ustrezno delovati.
Izbira ni odvisna samo od starosti pacienta.
Specialist pri načrtovanju upošteva predvsem:
- stanje rotatorne manšete,
- kakovost mišic,
- obliko in obrabo glenoida,
- kostno zalogo,
- deformacijo sklepa,
- predhodne operacije,
- funkcijo rame,
- starost in aktivnosti pacienta,
- pričakovane obremenitve rame.
Ključno vprašanje zato ni samo: »Ali potrebujem ramensko protezo?«
Pomembno je tudi:
»Katera vrsta rekonstrukcije bo glede na anatomijo in funkcijo moje rame dala najboljši rezultat?«
doc. dr. Robi Kelc, dr. med.
Specialist ortopedije, subspecialistično usmerjen v artroskopsko kirurgijo rame in ramensko endoprotetiko, športne poškodbe ter artroskopsko in rekonstruktivno kirurgijo kolena.
[PROFIL SPECIALISTA →]
Pregled je smiseln predvsem, če:
-
- bolečina v rami traja več tednov ali mesecev,
- vas rama boli ponoči,
- opažate postopno izgubljanje gibljivosti,
- težko dvignete roko ali sežete za hrbet,
- imate na RTG ali MR diagnosticirano artrozo,
- konzervativno zdravljenje ni učinkovito,
- vam je bila predlagana operacija in želite drugo specialistično mnenje,
- želite vedeti, ali je pri vas smiselna anatomska ali reverzna ramenska proteza.
[REZERVIRAJ TERMIN →]
